St-Maurice sipi ka ki rikiparitatc kitci coriakaniwok
Awocamec 30 000 tatino sakihikana ota Mauricie askik. Mitceno kaie sipia acitc « réservoir » ka icinikateki. Peikw nihe Goin ka icinikatek aci 100 tato pipona esko takok. Ekota ota Mauricie askik e mitciwok St-Maurice sipi. 523 km astci kinotciwon nac nete micta sipik St-Laurent ka icinikatek ici takocitciwon. Mataperotin (Trois-Rivières) mia ici matapetciwon. Takono kotakihi 17 sipia e iti matapetciwoki St-Maurice sipik.
Notcimik aspinokotc mitciwon nihe sipi. Nanikotin iti pawoctikwon nanikotin kaie iti nitcitciwon kecpin e iti matanak. St-Maurice sipi ka ki itotiskmakak wetci kirowe ki iti mitcek otamirowin kitci ki awocamec coriakaniwok. Mauricie askik ka tacikewaspan Atikamekw iriniwok acitc Anicinapewok ka ki kitciparitatcik e atamatcik amiskwana acitc kotakihi awesesiwana pakwe emitcikocica. Actotiniw kitci ocitatcik wetci otapinawakopanen niki pakwe emitcikocicak.
Kek mictikw tciman acitc ickote tciman ki iti apatan e otamironaniwok. Nama aci wikwas tciman apatanopan. Ekoni apitc ka kitciparik e manatikwaniwok acitc e mahapotcikaniwok. Nictam ka ki otitikotcik askiriw ke ici kickahaskwaniwok witcicanak Brown icinikasopanak. Pactone askik otcipanak, New Hampshire itekera. Ota tca pecotcik La Tuque kaie Mauricie askik ki otci matce kickahaskwaniwon. 1908 ka tatopiponikak ki tcimotakaniwon nictam tackipotcikan. Minawatc ki manikaniwon taci ke ici ocitakaniwok masinahikanickwemoko papitoc e aitickwemakak ni apitc 1909 ka tatopiponikak. Kiapatc anotc miparin nihe. Minawatc micta kipahikan ki ocihakaniwiw taci e otciparik onimiskiw ickote 1910 ka tatopiponikak. « St-Maurice Industrial Company » ki icinikatakaniwiw naha micta kipahikan.
Nac ki iti mitcetiwok micta kipahikanak onimiskiw ickote kitci ki icamakak kaskina wiec ota pecotcik La Tuque.Ki kiskeritetawaw a 67 e tacitcik micta kipahikanak. Peikocin tca « réservoir » e micta micikamak. Hydo-Quebec tca 11 « centrales » takoniw.
1910 ka tatopiponikak ka micimotakaniwok ickote otapan meskano. Minawatc 1925 otapan meskano. Ekoni wetci wetak e icaniwok kaskina wiec e nta wepahapaniwok acitc e ntohonaniwok. Mitcetiwok tca ko ka icatcik nete « club privé » ka icinikatek.